Bio ali eko? Ali poznate ekosistemsko?

Čeprav je zelenjava, ki je pridelana pod okriljem ekoloških certifikatov, nesporno korak kmetijstva v pravo smer, pa že dolgo poznamo načine pridelave živil, ki ne sodijo v okvir bio in eko certifikatov, saj njihove standarde presegajo. Ekosistemska pridelava ni zgolj vzgoja zelenjave, temveč vzpostavitev trajnostnega ekosistema, ki temelji na permakulturnem načrtovanju in močnih etičnih načelih.

Izdelki ekosistemske in bio pridelave imajo določene podobnosti:

  • ne uporabljajo konvencionalnih fitofarmacevtskih škropiv,
  • ne uporabljajo umetnih sintetičnih gnojil.

Bi napisali še kakšno, pa je ne najdemo. Ekosistemska pridelava zahteva ogromno znanja, drugačen miselni pristop in celostno dojemanje okolja, v katerem je živilo vzgojeno. Za razliko od vseh ostalih certificiranih živil, ne glede na to, pod katerim certifikatom so bila pridelana, se ekosistemsko pridelana hrana razlikuje po naslednjem:

  • Ne orjemo in ne obračamo zemlje:oranje je trenutno največji vir izpustov CO2 v ozračje, kar ima dvojni katastrofalen učinek (onesnaževanje ozračja in izguba dragocenega ogljika, ki je gradnik vsakega živega organizma). Z oranjem in obračanjem uničimo življenje v zemlji, ki daje hranila našim rastlinam. Več kot je življenja, boljša je tako kakovost zemlje kot tudi njena struktura, ki lažje zadržuje vodo v sebi, posledično pa zmanjšamo odnašanje prsti ob močnem deževju in povečamo naravno odpornost naših pridelkov.
  • Ne škropimo z nikakršnimi škropivi, zgolj s kompostnimi čaji: tudi škropiva, ki so dovoljena v bio-certificirani pridelavi, ne razlikujejo med dobrimi in slabimi organizmi. To pomeni, da uničijo vse, tudi koristne organizme. Čeprav ta škropiva ne onesnažujejo zemlje, imajo negativen vpliv na razvoj rastline. Rastlina namreč raste in se razvija v povezavi z ostalimi organizmi. Če teh organizmov ni več, rastlina ne more črpati ustreznih hranil iz prsti, zato nima ustreznega imunskega sistema za obrambo pred škodljivci in kemična škropiva postanejo nuja – kar naenkrat se znajdemo v začaranem krogu.
  • Namesto umetnih gnojil uporabljamo biološko aktiven kompost in zastirke: v gozdu narava čez leto na zemljo odvrže raznovrstni biološki material (listje, veje, drugi organski material). Odlaganje materiala na površino ima ogromno pozitivnih vplivov na kakovost prsti. Deževniki prihajajo po hrano na površje in nosijo hranila v globlje plasti zemlje. S tem zemljo rahljajo, ustvarjajo zračne kanale in omogočajo kakovost za razvoj korenin v globlje plasti. Zastirka prav tako ščiti zemljo pred izhlapevanjem vode, močnim segrevanjem in sterilizacijo prsti (neposredni sončni žarki namreč sterilno vplivajo na površje, saj je zemlja, podobno kot človeška koža, močno ranljiva, če ni pokrita).
  • Uporabljamo živalske sisteme: za izboljšanje kakovosti zemlje in zaščito pred škodljivci uporabljamo tudi živali. Kure razplevelijo gredice, jih prebrskajo in pognojijo, race uničijo polže, …
  • Celoten sistem smo načrtovali tako, da je poraba vode kar najmanjša, prostor kar najbolje izkoriščen in čas, ki ga imamo na razpolago za pridelavo zelenjavo, optimalno uporabljen.

To je le nekaj osnovnih prijemov, v skladu s katerimi delujemo na Farmici Zabojčka Zdravja, kjer ne pridelujemo zgolj zelenjave, temveč obnavljamo okolje in ta hvaležnost narave se pozna v vsakem grižljaju naših pridelkov.

VREDNO PREIZKUSITI.

Oznake: bio, biološko, brez škropiv, brez umetnih gnojil, eko, ekološko, ekosistemska pridelava, ekosistemsko, trajnostni sistem, živalski sistemi

Comments are closed.