Sodelovanje z naravo

Ekosistemski način pridelave hrane

Ekosistemska pridelava se močno razlikuje od običajnih kmetijskih praks. Konvencionalna, integrirana in celo ekološka pridelava ne dosegajo kakovosti, ki jo lahko ponudi način pridelave, ki posnema vzorce iz narave. Ekosistemska pridelava pa ne ponuja zgolj visoke kakovosti pridelkov, pač pa za razliko od ostalih kmetijskih praks, ki katastrofalno vplivajo na naše življenjsko okolje (da, tudi ekološka pridelava uničuje okolje), obdelovalne površine celo obnavlja. Ker je v pridelavo vključen celoten ekosistem, bolj naravno pridelovati ne gre.

Tako je ekosistemska pridelava EDINI način kmetovanja, ki z vzgojo produktov vrhunske kakovosti pozitivno vpliva na okolje.

Smo pionirji na področju ekosistemske pridelave

Naš način pridelave še nekaj let nazaj ni imel imena. Permakultura namreč ni način pridelave, pač pa znanost o načrtovanju trajnostnih sistemov, zato ime permakulturna pridelava ni primerna. Beseda ekosistemska pa zajema naravo in sistemski pristop k pravilnem upravljanju z njo. Mi namreč ne gojimo rastlin, pač pa okolje v katerem rastline brez težav uspevajo.

Kako je možno s pridelavo lajšati simptome podnebnih sprememb?

Če se pravilno lotimo pridelave, potem lahko:

  • Prst postane skladišče CO2.
  • Mikroorganizmi v tleh nevtralizirajo strupe, ki jih industrija spušča v ozračje in naše podtalne vode.
  • Močno lahko zmanjšamo oziroma ustavimo erozijo.
  • S postavitvijo pravilno načrtovanih mejic lahko občutno zmanjšamo pozebe, posledice toče, upočasnimo močne vetrove

V ekosistemskem načinu pridelave hrane se želimo čimbolj približati delovanju naravnih ekosistemov, kjer je ogromno različnih organizmov  in koristnih povezav med njimi. Zaradi delovanja živih bitij se rodovitnost in donosnost sistema iz leta v leto povečuje. Posledično ekosistemski način pridelave ni samo trajnosten ampak je tudi regenerativen. To pa pomeni, da lahko degradirana področja povrnemo v rodovitne in biološko pestre ekosisteme. Ekosistemski način pridelave ne pozna monokultur. Prisotna je biološka raznolikost vrst, ki so med seboj v pozitivnih odnosih.

Oranje in prekopavanje, ena največjih okoljskih katastrof moderne družbe!

Ekosistemski način proizvodnje kulturnih rastlin izvzema oranje, prekopavanje ali kakršnokoli obračanje zemlje. S takšnimi dejanji se uničijo organizmi v tleh, njihove medsebojne povezave, povzroča se erozija zemlje, tla se zbijajo in postajajo slabo zračna, zemlja je izpostavljena negativnim vremenskim vplivom… Mikroorganizmi in ostala živa bitja, ki živijo v tleh so tisti dejavniki, ki vplivajo na:

  • rahlost tal,
  • njeno zračnost,
  • dostopnost hranil rastlinam,
  • infiltracijo vode,
  • preprečevanje erozije.

 Zato se zemlje NE obrača ampak se dodaja biološko aktiven kompost, kompostne čaje ter druge z mikroorganizmi bogate pripravke. Zemljo pa pokrivamo z zastirko, da ni izpostavljena vremenskim vplivom.

Brez škropiv, tudi brez ekoloških!

Fitofarmacevtskih sredstev se v ekosistemskem pridelave ne poslužujemo, ker so škodljiva za vse organizme in ne samo za tiste katerim so namenjena. Prav tako se ne uporablja ekoloških sredstev za zatiranje škodljivcev. Ta sredstva tudi niso vrstno specifična ampak vplivajo na ogromno organizmov, med drugim tudi na koristne. Poslužujemo se raje živih organizmov in njihovih medsebojnih interakcij. Tukaj so mišljeni tako mikroorganizmi kot tudi rastline in živali. Slednji so lahko zelo učinkoviti zatiralci škodljivcev.

Umetna gnojila so strup za ekosisteme!

Umetna gnojila so strup za ekosisteme in povrh vsega negativno vplivajo na rastline za katere se uporabljajo. Rastline sicer hitro rastejo vendar so imunsko zelo oslabljene. Takšne rastline hitro napadejo škodljivci. Ekosistemski način ne potrebuje umetnih gnojil, saj se zavedamo, da ima vsaka prst na tem planetu ogromne količine hranilnih snovi. Samo potrebno je hranila v zemlji narediti dostopna rastlinam. Tukaj priskočijo na pomoč živa bitja, ki poskrbijo za simbiotsko povezanost nežive in žive narave (hranila postanejo dostopna rastlinam zgolj s pomočjo mikroorganizmov v tleh), kot to počno v naravnih ekosistemih že milijone let.

Če se ne bomo angažirali, bomo spet zaostali za razvitim svetom.

Že pred leti je začela Ameriška državna služba za agronomijo (USDA) promovirati koristnost sistemov proizvodnje kulturnih rastlin brez oranja. Tudi Združeni narodi (UN) so napovedali, da sodobna konvencionalna agronomija ni več sposobna proizvajati  količin hrane, ki je potrebujemo, da nahranimo svet. To bo možno doseči samo z ekosistemsko pridelavo.

Zaradi raznolikosti organizmov (rastlin, živali in mikroorganizmov) in številnih povezav med njimi dosega ekosistemski način pridelave višje donose. Pridelana hrana pa je kvalitetnejša in bolj polna hranil.